»Februarja 2019 me pokliče producent Franci Zajc in me povabi na pijačo nekam zelo na samo, kjer mi pove za fenomen lova na ljudi v Sarajevu. Ne verjamem mu.«

»Med ljudmi krožijo govorice o različnih temah, a diskurz se spremeni, ko nekdo odpre določeno temo v javnem prostoru. Potem ne gre več za govorice, ampak za javno razpravo. Očitno se je to zgodilo tudi s fenomenom lova na ljudi v Sarajevu. S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti dveh oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso in zdaj vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali.«

»Čutili boste izgubo ljudi in sovražili boste, da so lahko ljudje tako okrutni. Če smo pozabili, kako nora je lahko vojna – ta film nas bo na to vedno opominjal.«

»V prihodnjih mesecih bo Francija sprejela 400 ljudi, ki so prispeli na grško ozemlje.«

»Jedrska zgodovina ne sme biti več zakopana pod peskom. Francija mora alžirskim oblastem predati popoln seznam lokacij, kjer so zakopani toksični jedrski odpadki.«

»Obstajala je struktura, ki je omogočala določenim ljudem, da s srbskih pozicij nad Sarajevom za plačilo streljajo na prebivalce obleganega mesta. Prišli smo do določene točke vednosti, od tu naprej lahko slutimo, ne moremo pa kategorično ničesar trditi.«

»Še vedno se lahko učim od mladeniča, ki sem bil, in veliko bolj od pionirskih ljudi v Sarajevu, ki so razumeli, da filmi niso le zabava.«

»Primerno je, da Alexandru Paynu podelimo častno srce Sarajeva, ne le zato, ker ima rad Sarajevo, ampak tudi zato, ker so v središču vseh njegovih zgodb ljudje velikega srca.«

»Kako je bila struktura vzpostavljena, oblikovana, ne vemo in ne izvemo v filmu. V tem smislu film ne želi biti več, kot je.«